ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI

Širše območje je poimenovano po obilnem in bohotnem cvetju sadnega drevja, naselje po svetem Martinu (šent Martin), ki mu je posvečena župnijska cerkev iz leta 1856. 

Kraj slovi po pestri društveni dejavnosti – gasilsko, kulturno-umetniško in čebelarsko društvo, planinska sekcija, Lovska družina Kajuh, Krajevni odbor Rdečega križa, Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB, Društvo upokojencev in Karitas.

Šola v Šmartnem je začela delovati že leta 1818; podrejena je bila cerkveni oblasti, obiskovalo pa jo je 30 otrok. Pred II. svetovno vojno in takoj po njej je bila šola šestrazredna, obiskovalo pa jo je od 240 do 190 otrok. Znana je bila po agilni dejavnosti krožkov in najlepše urejeni šoli. V 60. letih bila podružnična šola IV. osnovne šole Celje, od leta 1967 pa je podružnica OŠ Vojnik. V šolskem letu 2020/2021 je šolo obiskovalo 54 učenk in učencev. V naselju se nahaja tudi enota vrtca Mavrica Vojnik. 


STAVBNA DEDIŠČINA

♦ ŽUPNIJSKA CERKEV iz leta 1856 je posvečena sv. Martinu, zavetniku kovačev, tkalcev, vojakov, mlinarjev in pastirjev, ki je kot škof v Toursu v 4. st. odpravljal poganstvo. Nahaja se na manjši vzpetini, kjer so izkopali antične ostanke. Prvič se stavba za sakralne potreba omenja leta 1335. Prvotna cerkev je izpričana v letu 1567 in je ohranjena v zasnovi sedanje iz leta 1856. Zvonik je bil povišan leta 1884. Bogata oprema notranjosti cerkve je ohranjena in redno vzdrževana.

♦ KOZOLEC, PODKLETENA LESENA BAJTA IN 200 LET STARA ZIDANICA so s slamo kriti restavrirani stari objekti, ki se nahajajo na Pepelnem, na Turistični kmetiji Razgoršek-Lepač, kjer z izvirnimi prireditvami in dodatno turistično ponudbo ohranjajo stavbno dediščino in oživljajo kulturno izročilo svojih prednikov. 

♦ PREPANŠKOVA HIŠA je več kot 250 let star, s slamo krit bivalni objekt, ki se nahaja v bližnjem naselju Brezova. Nekoč je bila del velike kmetije, danes pa so v njej na ogled postavljeni dobro ohranjena črna kuhinja, “štiblc” in izvirna posoda, ki prikazujejo življenjske navade šmartenskih prednikov.

V Šmartnem je mladost preživel Ivan Stožir (1834-1908), strokovni pisatelj, vremenoslovec in fizik.

 


Iz zgodovine Šmartnega…

Območje Šmartnega je bilo poseljeno že v času Keltov. Ob gradnji Govejškove hiše so našli 30 keltskih žarnih grobov. Tod je vodila kasneje rimska cesta, ki je povezovala Žalec in Šempeter z Vojnikom in Frankolovim. Na Požarjevi njivi v Grobljah so odkrili ostanke patricijske vile s hipokavstom (rimsko ogrevanje s toplim zrakom). Slovani so svoja bivališča zaradi obrambe gradili na gričih. Ostanke gradišč so odkrili v Gradišču nad Rupami in nad Rožnim vrhom.

V srednjem veku je skozi Šmartno vodila trgovska pot iz Vojnika v Žalec. Naselje se prvič omenja že leta 1025, ko je cesar Konrad II. v tretji darovnici podelil grofu Viljemu II. in njegovi ženi Hemi trideset kraljevskih kmetij v savinjski grofiji, med njimi tudi Šmartno v Rožni dolini.

Nadškof Mihael von Attems je leta 1760 v Šmartnem ustanovil vikariat, leta 1766 pa samostojno župnijo.