Medlog

Ime Medlog se je v pisnih virih pojavilo leta 1436 in je označevalo ljudsko ledinsko ime poplavnega območja Savinje in Ložnice »med logi«. Nekoč je bila v naselju razvita mlinarska dejavnost. Anžičev mlin se je nahajal v Zgornjem Medlogu, v Spodnjem Medlogu pa Joštov mlin.


Leta 2020 je v naselju (241 m) prebivalo 318 prebivalcev (gostota 93 preb./km2, povprečna starost 42,9 let). Krajevni praznik praznuje 17. marca, v spomin na ustanovitev katastrske občine Medlog  leta 1849 (odlok Marije Terezije). Krajevna skupnost vključuje naselja Medlog, Babno (ki se prvič omenja že leta 1427 kot Babendorf), Ložnica pri Celju in del Lave ter območje ob Ljubljanski cesti. V krajevni skupnosti se nahajajo:

  • Kajak kanu klub Celje, ki že 40 let domuje na Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice,
  • Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,
  • osnovna šola Celje in
  • Aeroklub Celje.

V Medlogu je domoval Ivan Krušič, ki je bil skupaj z Bezenškom, oče slovenske stenografije.

Na južnem delu krajevne skupnosti se na aluvialnih prodnih nanosih nahajajo številna črpališča podtalnice, enega izmed dveh glavnih virov pitne vode Celja. Podtalnico črpajo v 7 vodnjakih, nakar se pred distribucijo pripravi v Vodarni Medlog. Največji problem predstavljajo nitrati v vodi, ki so posledica intenzivne kmetijske pridelave.

Zahodno od Medloga, izven vodovarstvenega območja, v daljavi uzremo prva hmeljišča, ki so Spodnjo Savinjsko dolino preimenovala v “Dolino zelenega zlata“… Več ↓


Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini.

Prve podatke o hmelju v Sloveniji zasledimo že v 12. Stoletju. Prvi hmeljski nasad je leta 1876  zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je oskrbnik graščine Novo Celje, Josip Bilger, prinesel sadike württemberškega hmelja. Leta 1886 se je začela pridelava domačega savinjskega goldinga. Hmeljarstvo se je postopoma širilo in leta 1902 je bila ustanovljena Hmeljarna, ki je skrbela za prodajo hmelja. Leta 1952 je bil v Žalcu ustanovljen Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Danes v Sloveniji pridelujemo več kot 17 različnih sort hmelja, med katerimi prevladujejo aromatične sorte Aurora, Savinski golding, Celeia in Bobek. Pridelava hmelja v Sloveniji obsega  3% svetovne pridelave hmelja, 95% pa ga izvozimo.