Joštov mlin

Mlinarstvo v Joštovem mlinu izvira iz časa celjskih grofov. Kasneje je mlin večkrat menjaval lastnike, leta 1921 pa ga je prevzela družina Jošt.  V 30. letih prejšnjega stoletja je obratoval na parni in vodni pogon, dnevno predelal 2,5 vagona žita in zaposloval 12 mlinarjev. Za trgovce in posestnike iz Celja, Savinjske doline, Laškega in Šentjurja so mleli vse vrste žit; dovažali so jih iz Prekmurja, Hrvaške, Bosne in Banata. V mlinu je od leta 1939 do 1940. delovala ciklostilna tehnika, ki jo je vodil Franc Hribar. Leta 1975 je mlin prenehal z obratovanjem, danes pa je kmetija znana po specializirani pridelavi višenj… Več ↓


Mlinarstvo v Joštovem mlinu izvira iz časa celjskih grofov. Med glavno cesto proti Žalcu in Ložnico še obstajata travnik in gozd, kjer so imeli Celjski grofje svoje lovišče in ograjeno gojišče divjih živali, ki so ga domačini zato imenovali »Tirgut«.  Leta 1436 je grof Friderik II. mlin ob Ložnici (današnji Joštov mlin) podelil Joštu Soteškemu.

Kasneje je mlin večkrat menjaval lastnike. leta 1921 ga je kupil Anton Jošt, profesor matematike, ki se je ukvarjal tudi s trgovino z žitom in moko in zabredel v dolgove. Leta 1925 je Mihael Jošt jamčil za bratove dolgove s svojim premoženjem in mlin prevzel. Skupaj z mlinom je prevzel tudi Gozdni dvorec, ga prodal in poplačal del dolga. Po požaru leta 1931 so ga ponovno usposobili. Obratoval je na na paro in vodo, zmogel pa je predelati 2,5 vagona žita v 24 urah. Lastnik mlina je bil ves čas Mihael Jošt, ki je v tridesetih letih 20. stoletja zaposloval tudi po 12 mlinarjev. Za trgovce in posestnike iz Celja, Savinjske doline, Laškega in Šentjurja so mleli vse vrste žit; dovažali so jih iz Prekmurja, Hrvaške, Bosne in Banata. Kljub močni konkurenci je mlin uspešno deloval.

Med II. svetovno vojno so Joštovo družino izselili in mlin je prevzel Urad za utrjevanje nemštva. V mlinu je od leta 1939 do 1940. delovala ciklostilna tehnika, ki jo je vodil Franc Hribar. Pred in med drugo svetovno vojno je nudil zavetje mnogim komunistom, zato je bil znan tudi pod imenom Rdeči mlin.

Po vojni je bil mlin v slabem stanju, vendar so ga hitro popravili in je v štirinajstih dneh ponovno deloval.  Leta 1948 so ga nacionalizirali in zasegli tudi okoli 70 ton moke ter drugih mlevskih izdelkov. Od Melhiorja Jošta je mlin prevzelo podjetje Navod in kasneje Mlinsko podjetje, združeno v Merx Celje. Leta 1975 je mlin prenehal z obratovanjem.

Danes je kmetija znana predvsem po nasadu višenj, z več kot 1000 nizkimi drevesi, prodaji svežih višenj na domu, višnjevih izdelkih, pridelavi žit in reji drobnice ter konj in po pridelavi sveže zelenjave.